Tokrat prim. Janez Remškar, dr. med., govori o stanju zdravstva v Sloveniji, pri čemer izraža razočaranje nad politiki in njihovimi obljubami ter poudarja težave s čakalnimi dobami in pomanjkanjem jasnih navodil za družinske zdravnike. Dotika se tudi kakovosti, varnosti in potrebe po redefiniciji zdravstvenega zavarovanja. Celoten komentar je dostopen tukaj.
Tokrat prim. Janez Remškar, dr. med., govori o stanju zdravstva v Sloveniji, pri čemer izraža razočaranje nad politiki in njihovimi obljubami ter poudarja težave s čakalnimi dobami in pomanjkanjem jasnih navodil za družinske zdravnike. Dotika se tudi kakovosti, varnosti in potrebe po redefiniciji zdravstvenega zavarovanja. Celoten komentar je dostopen tukaj.
Včasih smo imeli narodne prebuditelje, duhovnike, ki so začeli ustvarjati našo identiteto, jezik kulturnega naroda in jih, vsaj navidezno, slavimo še danes. In kje smo s svojo identiteto v resnici danes? Smo prestrašeni, zavrti in si ne upamo zastaviti svoje besede za naš jezik, glasbo, domovino. Očitno še vedno čutimo posledice iz časa komunizma, ko so nas na vsak način hoteli spraviti v lonec »jugoslovanstva«. Smo majhen narod, narod s svojim jezikom, ampak nikoli nismo gojili nacionalizma. Ustvarili smo svojo državo in bodimo na to ponosni. Opozarjajmo na to, da ni vse, kar si nekdo izmisli, umetnost. Ne glede na ideološko sestavo raznih komisij, odborov opozarjajmo na pomen našega jezika, ki smo ga uspeli obdržati kljub večnim pritiskom na področju med Germani in Romani. Ne sramujmo se naše narodnozabavne glasbe, ki je prodrla, za razliko naših številnih umetnikov, na veliko področje Evrope, predvsem pa v predel alpskega sveta. Prenehajmo se bati, če nas zaradi zavzemanja za našo lastno identiteto tisti, ki jim do tega ni, imenujejo nacionaliste, celo fašiste. S tem le izkazujejo, kam sodijo!
Ali spet potrebujemo narodne prebuditelje? Vsekakor!
prim. Janez Remškar, dr. med.
Včasih smo imeli narodne prebuditelje, duhovnike, ki so začeli ustvarjati našo identiteto, jezik kulturnega naroda in jih, vsaj navidezno, slavimo še danes. In kje smo s svojo identiteto v resnici danes? Smo prestrašeni, zavrti in si ne upamo zastaviti svoje besede za naš jezik, glasbo, domovino. Očitno še vedno čutimo posledice iz časa komunizma, ko so nas na vsak način hoteli spraviti v lonec »jugoslovanstva«. Smo majhen narod, narod s svojim jezikom, ampak nikoli nismo gojili nacionalizma. Ustvarili smo svojo državo in bodimo na to ponosni. Opozarjajmo na to, da ni vse, kar si nekdo izmisli, umetnost. Ne glede na ideološko sestavo raznih komisij, odborov opozarjajmo na pomen našega jezika, ki smo ga uspeli obdržati kljub večnim pritiskom na področju med Germani in Romani. Ne sramujmo se naše narodnozabavne glasbe, ki je prodrla, za razliko naših številnih umetnikov, na veliko področje Evrope, predvsem pa v predel alpskega sveta. Prenehajmo se bati, če nas zaradi zavzemanja za našo lastno identiteto tisti, ki jim do tega ni, imenujejo nacionaliste, celo fašiste. S tem le izkazujejo, kam sodijo!
Ali spet potrebujemo narodne prebuditelje? Vsekakor!
prim. Janez Remškar, dr. med.
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.
Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško.
Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU.